Trajno nizka cena
O izvirnosti naših receptov
Ne, zagotovo nobeden od naših receptov ni izviren. Sami nismo izumili nobenega od receptov, od začetka do konca. No, mogoče se zgodi, da v nekaterih situacijah potreba, navdih, norost ali ne vem kaj drugega, nekaj združimo in nam je všeč. Dobro se izkaže. Toda pod tem je spet nekaj izkušenj, neke podzavestnega spomina na nekaj, kar smo nekje videli, jedli, slišali.
Recimo, da se nekaj podobnega dogaja z modo. Nekoč sem imel prijatelja, ki je bil veliko starejši od mene in ki mi je nekega poletja povedal - Lines, Alla Marinara. Posmehljivo me je pogledala in odvrnila: "Bolje je, da ti ne povem, kolikokrat v mojem življenju so bile sodobne lastnosti, Alla Marinara." Moda se nenehno reciklira - mini krila Mary Quant so morda bila novost v 60. Spet... To poletje dekleta spet pokažejo svoje lepe noge v izjemno kratkih mini krilih, narejenih, kot so v mojem času stari ljudje govorili "Oprosti mi, robec". Ustvarjalci, samo ime pa pravi, da so bili v preteklosti, vsaj na začetku svoje kariere, izjemno novi pri ustvarjanju, kasneje so dopolnjevali, da ne rečem, reciklirali svoje ideje, ki tako postanejo slog, ki ga nato kopirajo ali služijo kot navdih, nekateri drugi ustvarjalci ali pa na tisoče ljudi okoli svet posnema vse to. Koliko idej, interpretacij in lastnih dodatkov je mešanih v tem morju, nihče ne more vedeti. Pravzaprav, kako pomembno je sploh?
Seveda obstajajo odlični kuharski umetniki, ki so ustvarili nekaj jedi ali sladic. Nekje se je moralo začeti. Toda kako ugotoviti, od kod izvirajo začetki lepih etničnih jedi po svetu, ki predstavljajo velik kulturni zaklad vsakega naroda? Koliko so te korenine vplivale na ustvarjanje nove jedi pri velikih kuharjih? Ko so Vichyssoise izstrelili v razkošnem ameriškem hotelu, znameniti juhi iz pora in krompirja, po kateri so zelenjavne juhe kasneje poimenovali tako - nihče ni imel pojma, da je Lois Diat dokončala le kmečko juho iz svojega Vichyja. Globoko v vsakem od nas se skrivajo okusi domačega doma, babice, tete, sosedove jedi, včasih pa le delček dišave sproži plaz spominov in morda v nekaterih od nas čudovitih navdihov za nadaljevanje tam, kjer so dosegli spomine.
Pripadam ljudem s slonovim spominom na gastronomske izkušnje. Točno se spomnim, kje me je kaj razveselilo, kje so mi nekaj postregli. Spomnim se seveda celih menijev, tistih, ki so bili dragoceni spomini. Ena mojih najboljših jedi (tako pravijo moji prijatelji, ki jo vztrajno naročajo) so domači zeleni rezanci v svinjskih nogah in omaka iz peciva. Ni osebe, tudi tistih, ki se bojijo nog, ki se niso utopili, ko pripravljam to jed. Kje sem dobil recept? Pred približno dvajsetimi leti so nam v oddaljeni tratoriji v Abruzzu postregli naslednjo jed: na ogromno, čisto, leseno desko, ki je prekrila mizo za 6 oseb, so postregli s polento (višina 2-3 cm), posuto s svinjskimi nogami in omako iz sirloina. Seveda je bilo vse posuto z dobrim ovčjim sirom. Torej ni bilo krožnikov, ampak vsak od nas je z našega konca vzel polento in krasto z vilicami. (Zgodba se nadaljuje - v revni Italiji, na podeželju, je bilo prav tako, s tem, da je bila na sredini table samo ena klobasa, prelita s polento. Kdor pride prvi...) Omako sem rekonstruiral - nimam pojma, kako blizu je prišel do te čudovite gastronomske izkušnje. (Mogoče je še boljši, kdo ve). Je to moj recept? Ni, pa vendar je. Ali, kot želite.
Gledanje in občudovanje mladih kuharjev, ki so si zadali nalogo, da izhajajo iz tradicionalnega recepta in jedo in spreminjajo samo nekaj – ki jih prinašajo ti vetrovi globalizacije, kjer je vse na voljo, kjer se vonjave in okusi prepletajo z mnogih strani, je treba skleniti – to je to! Tudi samo en majhen premik od dobro znanega recepta, kot je testo iz ene torte, krema iz druge, glazura iz tretje ... to je to! Ustvarili smo novo, našo jed! dolgočasni, zavistni, neinventivni, nenadarjeni ljudje kljub temu. Dovolj je omeniti vire naše jedi, osebo, knjigo, pokrajino. Konec koncev, če bi deseterica dobila nalogo, da pripravimo jed po enem in istem receptu, bi bilo za vsakogar drugače. To je lepota kuhanja in kuhinje, ki se pritožuje.
Avtor: Damira Skansi, https://kuzinaspogledom.com